Pojdi na vsebino

Sveti Juraj

Sveti Juraj
Sveti Juraj se nahaja v Hrvaška
Sveti Juraj
Sveti Juraj
Geografska lega na Hrvaškem
44°55′32″N 14°55′8″E / 44.92556°N 14.91889°E / 44.92556; 14.91889
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaLiško-senjska županija Liško-senjska županija
MestoSenj
Nadm. višina
18 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno692
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).
Sveti Juraj

Sveti Juraj (prej: Jurjevo) je obmorsko naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Senj Liško-senjske županije. Leži ob vznožju Velebita, 10 km južno od Senja.

Naselje je nastalo na kraju, kjer je najlažji dostop čez 1002 m visoki prelaz Oltari v zaledje Velebita in dalje v Liko.[1] Sveti Juraj je bil v zgodnjem 20. stoletju predvsem pomembno pristanišče za prevoz lesa iz Velebita. Prav tako je v času Jugoslavije služil kot pristanišče za potrebe ladijskih povezav z zaporom na Golem otoku.

Danes živijo prebivalci kraja pretežno od ribištva in turizma. Sveti Juraj postaja tudi pomembno izhodišče za izlete v nekatere znane turistične kraje na hrvaškem: Senj (srednjeveško mesto), Krasno (verski in kulturni center na Velebitu) in narodni park Plitvička jezera.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Nad naseljem na lokaciji Gradina so bili najdeni ostanki prazgodovinskega naselja Alopsoi. V rimskem času so tu ob obali ustanovil municipij Lopsica. Pri arheoloških izkopavanjih so našli grobove iz 1. in 2. stoletja. V istem času je bil otoček Lisac s kamnitim nasipom povezan s kopnim, ki pa se je kasneje skupaj z antičnim naseljem na obali potopil v morje. V času preseljevanja ljudstev je bilo tu v 12. stoletju postavljeno novo naselje z benediktinski samostanom sv. Jurja, ob njem pa je bila v 14. stoletju postavljena še gotska cerkev Filipa i Jakova s pokopališčem, ki je bila v 19. stoletju zapuščena. Zaradi turških vpadov so prebivalci v začetku 16. stoletja naselje zapustili. Sredi 18. stoletja je ponovno zaživelo, postalo pristaniško, trgovsko in versko središče. Cerkev sv. Jurja so postavili leta 1856.[2]

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
553 632 481 674 704 668 489 577 559 604 683 745 687 691 692

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
  2. Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]